Novembrski dnevi so že popolnoma jesenski, dnevi krajši, manj je sonca, več je padavin, listje je odpadlo, barve v naravi so sive, rjave. Že sam ta opis je lahko za nekoga kot opis depresije, o kateri smo tokrat govorili. Namreč 10. oktobra smo obeležili Dan duševnega zdravja in v eni od okroglih miz so postavili v središče vprašanje: Katero generacijo depresija najbolj ogroža? Govorniki so bili psihiater dr. Jurij Bon, ki dela pa na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, psihiatrinja Alja Plemenitaš Ilješ iz UKC Maribor ter mag. Bogdan Dobnik iz Ozare.
Novembrski dnevi so že popolnoma jesenski, dnevi krajši, manj je sonca, več je padavin, listje je odpadlo, barve v naravi so sive, rjave. Že sam ta opis je lahko za nekoga kot opis depresije, o kateri smo tokrat govorili. Namreč 10. oktobra smo obeležili Dan duševnega zdravja in v eni od okroglih miz so postavili v središče vprašanje: Katero generacijo depresija najbolj ogroža? Govorniki so bili psihiater dr. Jurij Bon, ki dela pa na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, psihiatrinja Alja Plemenitaš Ilješ iz UKC Maribor ter mag. Bogdan Dobnik iz Ozare.
Spanje je že tako in tako nekakšna splošna težava, premik ure pa vse skupaj še nekoliko poslabša, tudi zato smo se odločili, da v oddaji Sol in luč preberemo nekaj odlomkov iz odlične knjige z naslovom Zakaj spimo, ki jo je napisal Dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije na univezi Berkley v Kaliforniji. Premalo spanja vpliva na mnogo zdravstvenih dejavnikov, tudi na obolelost za rakom, sladkorno bolezen in celo na prekomerno težo.
Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!
Kmečkim nevladnim organizacijam je nerazumljivo stališče Kmetijskega ministrstva, ki trdi da kljub jasnim podatkom Agencije za okolje o izjemnih količinah padavin v septembru in oktobru nima pravne podlage za premik roka obveznosti pokritosti tal z zelenim pokrovom, ki je določen za obdobje od 15. novembra 2024 do 15. februarja 2025. V oddaji pa tudi o pogledu na letošnje vinogradniško leto na Kraški planoti in hvaležnosti, ki naj nas preveva vsak dan.
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
V Kulturnih utrinkih med drugim tudi o razstavi, ki so jo ob letošnji 90. obletnici rojstva skladatelja in akademika Lojzeta Lebiča, odprli na Prevaljah. Na promenadi mariborskega Mestnega parka je v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla, v Kopru pa že petič pripravljajo glasbeni festival Šelestenja.
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj iz njega pripravi prilogo, pripravi v juhi s krompirjem, ali kot enolončnica ... K jedi se poda dodatek kumine, zelo jo bo obogatil pečenkin sok ...
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.